Nad obzorji

Po epidemiji se življenje vrača v šole in med mladostnike, a družina Jenko se zaradi izgube očetove službe znajde v povsem novi resničnosti. Iz Ljubljane se preseli v Idrijo, kjer je ritem življenja drugačen, ljudje govorijo drugače, razmišljajo drugače in živijo v povsem drugačnem okolju, stisnjenem v kotlino in prežetem z zgodovino.

Svet Ljubljančana Roka in Idrijčanke Mance je svet prve ljubezni, najstniških dilem, zabavnih nesporazumov in trenutkov, ko se človek vpraša, kam spada. Avtorica Idrijo opisuje z natančnostjo nekoga, ki jo dobro pozna. Zgodba razkriva utrip gimnazije, prijateljstva in humor, ki spremlja mladost, ter prikazuje, kako težko je včasih preseči predsodke med »mestnimi« in »ta domačimi«.

Poseben čar romana je narečni govor. Dialogi so zapisani v živem idrijskem narečju, pomešanem s sodobnim najstniškim slengom. Ker avtorica brezdvomno razume jezik svojega okolja, je pripoved zvočno pristna, hkrati pa zaradi dodanih knjižnih prevodov razumljiva vsakomur.

Naslov knjige izhaja iz rudarske tradicije Idrije, kjer so rudarji stoletja kopali rove v tako imenovanih obzorjih. Ta obzorja so bila stopnišča v globino zemlje, v metaforičnem pomenu pa označujejo mejo, ki jo mora vsak človek preseči. Idrija, stisnjena med hribe, kar kliče po pogledu navzgor – po preseganju omejitev, po svobodi in koraku iz ozke doline proti svetlobi.

Knjiga je nastala v času avtoričinega bivanja v Pisateljski rezidenci v Idrijski rudarski hiši leta 2020.